Črevesna flora

Glede na rezultate neke ameriške študije so se infekcije črevesja z glivico candida v zadnjih desetih letih povečale skoraj za trikrat. Najpogostejši razlogi so slab imunski sistem in preveč sladkarij. Pri približno 20 % prebivalstva v črevesju najdemo glivico candido, ne da bi povzročala težave.

Pri ženskah se dodatno pokaže še vaginalno glivično obolenje. Infekcije s candido je treba nujno zdraviti, povzročanju številnih drugih bolezni, npr. srbeč kožni izpuščaj ali t. i. atopijski dermatitis. Tudi do pojava luskavice ali psoriaze lahko pride zaradi glivičnega obolenja. Okužba z glivico prizadene zaščitno črevesno pregrado in povzroči alergijo na živila.

Praktičen nasvet

Značilni simptomi pri črevesni glivici so:

<·      menjavanje zapeke in driske

<·      močno napenjanje vse do težav s srcem

<·      srbečica zadnjične odprtine (lahko tudi pri hemoroidih)

<·      napadi lakote (v tem primeru je treba preveriti delovanje trebušne slinavke)

Prisotnost glivic v črevesju ne pomeni nujno obolenja. Če pa so težave, kot npr. že prisotna alergija na živila ali druge motnje imunskega sistema, je treba glivice zdraviti.

CANDIDA JE ŽIVI ORGANIZEM

Kandidiaza je glivična infekcija, ki jo lahko povzročajo različne vrste glivice candide. Najpogostejšo vrsto imenujemo Candida albicans. Ta glivica se običajno zadržuje v mukoznih membranah intestinalnega in urinarnega trakta. Kadar pa se razmnoži, se lahko infiltrira v druge dele telesa.

Zdravljenje z antibiotiki lahko pogosto kot neželen učinek vpliva na bakterijsko floro v črevesju ali drugih sluznicah v telesu in povzroči ugodne razmere za razrast candide. Prevalenca candide se je po odkritju antibiotikov leta 1940 zelo povečala. Znano je, da ugodne razmere za njen razrast v organizmu stopnjuje tudi oslabel imunski sistem. Do padca odpornosti lahko pride zaradi različnih vzrokov, najpogosteje zaradi stresa , kroničnih obolenj, avtoimunih bolezni ali zaradi terapije z zdravili, kot so kortizoni ali antibiotiki. Številna avtoimuna obolenja, na primer diabetes, kakor tudi vse druge hormonske motnje v telesu ali jemanje hormonskih tablet (kontracepcija) lahko pospešijo razrast candide. Tudi hrana, ki jo vsak dan vnašamo v telo, lahko vpliva na rast teh glivic. Pretiravanje s prehrano, ki vsebuje veliko bele moke, sladkorja, svinjine, alkohola ali mlečnih izdelkov, lahko hitreje privede do širjenja infekcije s candido.

Sluznice črevesja, ustne votline in vagine so najpogostejši cilj candide. V toplih in vlažnih razmerah pa se glivice razrastejo tudi na koži. V redkih primerih vdre candida v krvni obtok in povzroči smrtno nevarno okužbo.

Kandidiazo lahko razdelimo v tri skupine: kandidiazo sluzničnih membran, kandidemijo, ki okuži telesne organe, in najpogostejšo, kronično kandidiazo, imenovano glivični sindrom.

Do infekcij s candido lahko pride v vseh starostnih obdobjih tako pri moških kot pri ženskah, a najpogosteje pri ženskah med petnajstim in petdesetim letom.

Kronične kandidiaze ni enostavno določiti, saj se pojavlja z različnimi simptomi, npr. s ponavljajočimi se infekcijami urinarnega trakta ali vagine. Nekatere ženske navajajo povečan bel tok, srbenje ali draženje, nekatere nimajo teh simptomov. Pogoste so napihnjenost, driska ali zaprtje, alergije (pogosteje dihalnih poti), preobčutljivost na kemične substance, cvetni prah, ekcemi in psoriaza, nervoza, depresivna stanja, pomanjkanje koncentracije, predmenstrualne težave, kronična utrujenost, glavoboli in razdražljivost, zmanjšan libido, povečana želja po sladkarijah.

Zelo pogosto se pri ljudeh, okuženih s candido, infekcije ponavljajo. Često postane candida v prebavnem traktu odporna proti zdravljenju z antimikotiki. Ko se organizmi candide sprimejo na tkivo v črevesju, tekmujejo s telesnimi celicami za hrano. Istočasno izločajo številne toksine in antigene, kar povzroči tvorbo protiteles v organizmu in nastanek alergij, ekcemov ipd. Prekomerna rast candide obremeni imunski sistem in oslabi odpornost organizma. Dokumentirano je, da telesnim celicam pri okužbi s candido primanjkuje magnezij. To lahko občutimo kot nervozo, utrujenost in razdražljivost.

Kandidiazo lahko zdravimo z antimikotiki, toda ob kronični kandidiazi je treba spremeniti prehrambne navade in s pravilno prehrano vplivati na ravnovesje med glivicami in bakterijami.

Potrebno se je izogibati ali zmanjšati vnos:

·      ogljikovih hidratov, alkohola in sladkorja (sladkor je najpomembnejša hrana za candido, zato je potrebno zmanjšati njegov vnos s hrano na minimum),

·      pšenice,

·      svinjine v vseh oblikah,

·      ribjih konzerv.

Potrebno je uživati zelišča in olja, ki pospešujejo protiglivično delovanje:

·      cimetovo olje ali janeževo olje,

·      origano, timijan, kardamom, nageljnove žbice, česen.

Potrebno je povečati vnos:

·      zelenjave, bogate z vitamini in minerali

·      beljakovin-jajc, belega mesa, rib, fižola

·      vode ali zeliščnih čajev- 1.5 do 2 litra na dan

Zgraditi je treba zdravo mikrofloro s probiotičnimi dopolnili ( laktobakterije), nesladkanimi probiotičnimi jogurti.

Vzpostaviti je treba pravilno ravnovesje vitaminov in mineralov z vitaminskimi pripravki in zadostno koncentracijo magnezija.

Očistiti je treba telo toksinov z velikimi količinami vode ali zdravilnimi zeliščnimi pripravki, ki odstranijo toksine, izločene s candido.